Ana Hoffner
PANIC: PERVERTED

Kot tvoja zrcalna podoba naj govorim ali molčim?

Ali me vidiš?
Ali vidiš le sebe v zrcalu na mojem telesu?

Poglej me!
To zrcalo ni moje.
Pripada Valie Export.
To zrcalo je obravnavalo medij in družbeni spol.
To zrcalo je pomenilo mejnik.
Ali me vidiš?
Ali vidiš kvadrat v mojem mednožju?
Ta kvadrat ni moj.
Pripada Tanji Ostojić.
Ta kvadrat je obravnaval zgodovino in ponavljanje.
Ta kvadrat je pomenil mejnik.

Poglej me!
Kradljivka sem; perverznica, queer, ki je ti dve ženski združila na svojem telesu.
Izrodek sem.
Sem rezultat migracij.
Ja sam perverzna ćerka jedne migrantkinje koja je ostavila Jugoslaviju iza sebe.
Kradem umetnost, ki ni bila narejena zame.
Moje matere niso ustvarjale, pač pa na obrobju velikih mest čistile in občevale in vzgajale izrodke, kot sem jaz.
Moja naloga je molčati.
Ja sam ona koja je trebala da ćuti.
Sem goreče meso antagonizmov.
SEM UTELEŠENA DRUGAČNOST. SEM MEJNIK.

Poglej mene in poglej sebe;
Tudi ti si vpleten in nikakor ne nedolžen!
Poglej se v zrcalu mojega telesa in povej:
Kdo poseduje umetnost?
Kdo poseduje telesa?
Kdo poseduje lastnino?
Kdo sme govoriti in kdo mora molčati?

______________________________

Razširjeni kino. Leta 1969 je VALIE EXPORT s svojim telesom razširila parametre kina. V kinodvorani v Münchnu se je pojavila v hlačah z izrezom, ki je razkrival njene genitalije. S tem je želela pokazati, da meja med platnom in gledalci ni le vprašanje medija, pač pa tudi vprašanje družbenega spola. VALIE EXPORT se je kot feministka postavila nasproti moškemu, da bi sprevrnila pogled o moškem kot subjektu in ženski kot objektu. Boj za nek splošno veljaven »ženski« subjekt je danes postal zelo težaven iz različnih razlogov. Soočene smo s koncem politike identitet, kjer biti ženska ni več dovolj. Globalni neoliberalni kapitalizem je falocentrizem postavil za svoj najvišji red. Moč ENEGA (falusa), povzdignjenega do abstraktne ravni, vsakršen antagonizem zvede na vrsto identitetnih razlik, ki se jih lahko izprazni, nadzira in normalizira. Zastavlja se vprašanje, kako delovati v svetu, ki je presplošen in napolnjen z izpraznjenimi simboli, in kako poiskati svoje mesto v izrednem stanju, kjer je človek nenehoma zasledovan in nadzorovan?

Tako kot VALIE EXPORT sem v medijski instalaciji tudi sama uporabila telo, ki spodbuja samorefleksijo. Gledalec zre v goli kvadrat v mojem mednožju in je s tem vpleten v zaprti, krožni sistem moči. Če je treba strategije feminizma artikulirati (in to je moj namen), jih je treba vpeti v širši politični in zgodovinski kontekst. To pomeni, da delo VALIE EXPORT Aktionhose: Genitalpanik (1969) ne more ostati le tihi konstrukt nečesa, kar se je zgodilo pred štiridesetimi leti. Treba se je vprašati: Kdo sme govoriti in zavzeti vlogo aktivnega subjekta?

Ni naključje, da je projekcija v mojem mednožju kvadrat. Ta kvadrat se nanaša na performans Tanje Ostojić iz leta 1996, ko je v lastnem mednožju uprizorila Črni kvadrat na beli podlagi Kasimirja Maleviča. Zaradi obritih genitalij in kože postane kvadrat v mojem mednožju resničen. Na tem mestu so migracije prišle do točke, kjer jih politike nacionalnih držav ne morejo več prezreti. Migracije so resnične in jih je treba artikulirati. Kot otrok migracij, ki se je iz nekdanje Jugoslavije preselil na Dunaj in katerega naloga je molčati in se ne izražati, želim spregovoriti prav o zgodovini razlik. Želim jo postaviti v središče zahodnoevropske feministične umetnosti. Ukradla sem delo VALIE EXPORT, da bi preizprašala svojo lastno zgodovino migracij, ki je del prevladujoče avstrijske kulture.

Nisem umeščena v binarni sistem moški/ženska. Sem queer subjekt. Biti queer pomeni krasti, a ne le falusa, pač pa vse, ki le-ta zaobjema: moč, lastnino, telesa itd.

Ana Hoffner (prej Prvulović) je performativna umetnica, ki se ukvarja s queer in migracijsko politiko.

Iz angleščine prevedla Tanja Passoni.

[nazaj na vrh]