REARTIKULACIJA

NOVI FAŠIZMI

DEKOLONIZACIJA

QUEER

LEZBIČNI BAR

BEOGRAJSKA (DRUGA) SCENA

POZICIONIRANJE

SVOBODNI MEDIJI

DRUGA KULTURA

HARD CORE

ZGODOVINA

HIPERKOMODIFIKACIJA

GLOBOKO GRLO

KRITIČNA PRAKSA

KIBERPIPA

ČASOVNI STROJ

Daša Lakner
KIBERPIPA

V času, ko je svet trepetal pred prihodom milenijskega hrošča, je bila z združitvijo različnih iniciativ, ki so prepoznale skupno potrebo po sodobnem kuturno-informacijskem središču s poudarkom na odprtosti, medsebojni interakciji in dostopnosti, zasnovana ideja Kiberpipe. V obdobju sedmih let se je Kiberpipa razhroščila iz preprostega laboratorija z nekaj računalniki v sodobno organizacijo, ki jo poleg domačih sofinancerjev podpira tudi EU. Ponudbo prostega dostopa do interneta z obsežnim računalniškim parkom in brezžičnim omrežjem dopolnjuje čez sto izobraževalno-opismenjevalnih in kulturno-umetniških dogodkov letno, široka mreža mednarodnih povezav ter aktivno delovanje v Mreži multimedijskih centrov Slovenije. Kiberpipa je tudi središče odprtokodnega razvoja in izobraževanja ter produkcijska platforma za intermedijske projekte domačih in tujih ustvarjalcev. V Kiberpipi se nahaja tudi prvi računalniški muzej v Sloveniji. Za začetek si je potrebno zastaviti vprašanje, kaj se s sodobno multimedijsko umetnostjo v Sloveniji sploh dogaja, v kaj se razvija in kje se nahajajo centri, ustanove, ki takšno umetnost predstavljajo oziroma ali se vsa produkcija dogaja le slučajno in generira ad-hoc?

Kiberpipa kot tehnološki multimedijski center predstavlja platformo, ki omogoča ustaljen in zaradi širokega spektra različnih znanj obširen razvoj multimedijske umetnosti. V Kiberpipi si želimo odpreti prostor za raznotere umetniške prakse, povezane s tehnologijami, in vzpostaviti refleksijo skozi družbeni diskurz o sodobni umetnosti. V Kiberpipini ekipi, ki jo sestavljajo posamezniki različnih profilov, nastajajo projekti, ki so v svojem bistvu tehnološki konstrukti in predstavljajo vitalno ustvarjalno energijo znotraj Kiberpipinega ustroja oziroma kolektiva. Ti prikazujejo in ustvarjajo kreativne načine uporabe družbeno že uporabljenih tehnologij (tako softverskih kot hardverskih), ki jih z inovativnim mišljenjem spreminjajo v drugačne izrazne oblike. Skozi to se zrcali tako refleksija tehnološkega razvoja in njegove družbene vpetosti kot tudi prispevanje k bolj odprtemu, kreativnemu dojemanju računalniških orodij in tehnologije. Interaktivni performansi, instalacije, razstave, ki jih s pomočjo Kiberpipine ekipe producirajo gostujoči tuji in domači umetniki, pa so odraz tesnega sodelovanja, s katerim tudi navzven jasno sporočamo, da smo v Sloveniji sposobni inovativne produkcije in podpreti prodorne umetniške prakse.

Ni dovolj producirati umetniška dela samo zato, da bi se vzpostavila zadostna družbena teža. Potrebno je tudi izobraževati in kritično reflektirati samo produkcijo – tako znotraj Kiberpipe kot v širšem slovenskem in panevropskem prostoru. V ta namen organiziramo predavanja, delavnice, okrogle mize, pogovore s teoretiki in z avtorji umetniških del. S tem se ozavešča in doseže širša ciljna publika, ki lahko skozi Kiberpipino produkcijo gradi svež pogled na sodobno umetnost. Vzporedno z dogajanjem v fizičnem prostoru Kiberpipe nastaja tudi spletna stran www.kiberpipa.orga/err0r, ki bo v prihodnje poleg predstavitve Kiberpipinih umetniških projektov vsebovala tudi več teoretičnih vsebin o tehnološki umetnosti kot taki: intervjuje z znanimi slovenskimi in evropskimi teoretiki, članke o določenih tematskih sklopih ter blogovske zapise umetnikov in kolektiva Kiberpipe med nastajanjem umetniških projektov. Na tej spletni strani bodo dostopne tudi avdio in video vsebine (pipa-casti), ki bodo dokumetirale Kiberpipino produkcijo.

Skozi interakcijo med umetniki, znanstveniki, medijskimi aktivisti in teoretiki tako v Kiberpipi razvijamo kreativno kritično obravnavo kulture novih medijev in sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Glavni namen je spodbujanje medijske pismenosti in pospeševanje razvoja informacijske družbe v Sloveniji.

Ob tem, da na svoj oder vabimo inovativne performerje svetovne scene, v laboratorijih razvijamo nove načine uporabe digitalnih medijev, vzdržujemo medijski arhiv, obnavljamo in revitaliziramo odsluženo računalniško opremo in spodbujamo razvoj sodobnih umetniških konceptov znotraj kibernetične kulture. Skozi dobro organizirano infrastrukturo Kiberpipin kolektiv razvija različne projekte, katerih skupna lastnost je prost dostop. Tako delujejo: internetna dostopna točka, program izobraževalnih delavnic, temelječih na odprti kodi, galerija digitalne umetnosti, muzej računalniške tehnologije, video-produkcijski laboratorij, hardverski laboratorij, program dogodkov, predavanj, predstavitev in projekcij, zasnovanih na interakciji znanosti, tehnologije in umetnosti.

KIBERPIPINI PROGRAMI IN POSEBNI PROJEKTI:

Pipini odprti termini (POT) so redna tedenska odprta srečanja uporabnikov Linuxa in sorodnih odprtih tehnologij, na katerih se na podlagi izkušenj in predavanj udeleženci seznanjajo z novimi triki oziroma programi. V Sloveniji je malo pravih srečanj uporabnikov Linuxa in sorodnih odprtih produktov in to praznino poskušamo zapolniti.

Spletne urice (SU) so srečanja spletnih strokovnjakov. Posamezniki z dolgoletnim stažem v spletni industriji predstavljajo specifične aktualne tehnološke teme s tega področja. Cilj spletnih uric je večsmerni prenos znanj med spletnimi razvijalci.

V.I.P. večeri so serija večerov, namenjenih vsem tistim, ki se spogledujejo s podjetništvom novih tehnologij in jih zanimajo poslovanje, podjetništvo, inovatorstvo ali razvoj in prodaja tehnologij. V.I.P. so namenjeni prenosu izkušenj, pridobivanju novih znanj, razvoju poslovnih veščin in širjenju poznanstev. Na V.I.P. večerih gostimo znane in uspešne podjetnike, ki svoje znanje in izkušnje delijo z našimi obiskovalci.

Organiziramo tudi začetne in nadaljevalne delavnice OpenOffice.org, Linux, Blender, Tablix, Cinelerra, Mozilla Composer, hardware delavnica, Pure Data, ipd.

Kiberpipin računalniški muzej je prvi računalniški muzej v Sloveniji. Zasnovan je interaktivno; vsi eksponati so delujoči, tako da se lahko vsak obiskovalec na njih tudi preizkusi. Poslanstvo muzeja temelji na ohranjanju računalniške in tehnološke dediščine ter izobraževanju širše in ožje javnosti o zgodovini računalništva ter njenem tehnološkem pomenu, ki je bil temelj za razvoj današnje tehnologije.

Galerija 404 ponuja prostor kreativnim in inovativnim umetnikom, ki s pomočjo digitalnega medija združujejo različna sredstva izražanja, podirajo meje med tradicionalno uveljavljenimi vzorci ustvarjanja ter odpirajo drugačne poglede na likovno umetnost. Digitalna umetnost, ki skozi različna orodja svoje manifestacije odpira nov vpogled v umetnost ter z združevanjem različnih tehnologij podira meje enoznačnosti, omogoča prehajanje računalniške kode na umetniško raven. Z uporabo računalniških grafičnih programov tako nastajajo likovna dela raznovrstnih tematik — od družbene kritike do domišljijskih avtorskih svetov. Galerija 404 in Kiberpipa podpirata idejo Creative Commons licence, ki avtorjem pri zaščiti in distribuciji del omogoča večjo fleksibilnost in svobodo. Z njo želimo seznaniti širši krog avtorjev in jih spodbuditi k zaščiti svojih del z licencami Creative Commons.

Err0r je Kiberpipina kreativna skupina. Zamisel je nastala iz želje po sodelovanju z umetniki različnih profilov, ki znotraj polja intermedijskih umetnosti ustvarjajo in širijo svoje ideje, koncepte, znanja. Skupaj z njimi izumljamo nove poti izraza.

PostLab je laboratorij za kreativno rabo novih tehnologij. Ukvarja se s kreativnim raziskovanjem medijskih umetnosti in zagotavljanjem platforme za kreativno produkcijo. PostLab skuša prispevati k podpori ProAms revolucije in zaščiti osnovne človekove pravice do umetniškega ustvarjanja. Ustvarjalci postLaba niso profesionalni institucionalni umetniki, ki delajo na področju umetnosti, temveč profesionalni amaterji, ki se z umetniškim ustvarjanjem predvsem zabavajo.

Kiberpipa poleg tega organizira bienalni multimedijski festival odprtih tehnologij HAIP, ki predstavlja multimedijske umetnostne oblike, izhajajoče iz kreativne rabe odprtih tehnologij. V slovenskem kulturnem prostoru predstavlja dela slovenskih in tujih mladih nadobudnih in uveljavljenih umetnikov in kreativnih inženirjev ter skupin, ki so usmerjeni v vrhunske, z odprtimi standardi podprte umetnosti in multimedijske umetniške prakse. HAIP je kratica za »Hekamo-Aktiviramo-Interaktivno-Prihodnost« ali »Hack-Act-Interact-Progress«.

Cilj HAIPa je vzpostaviti kreativno produkcijsko platformo, ki deluje in se odvija v času izvajanja festivala, obenem pa s tem spodbuja neposredno medsebojno spoznavanje ter nadaljnje povezovanje in mreženje (networking) udeležencev. Eden glavnih atributov je tudi spodbujanje publike k aktivni interakciji z dogodki festivala.

Kiberpipin video team s snemanjem pokriva dogodke in predavanja, jih streama preko spleta, obdeluje videe in omogoča prost dostop do njih prek interneta. Posnetki predavanj so dosegljivi v Kiberpipinem videoarhivu. Kiberpipa je del Zavoda K6/4 in članica Mreže multimedijskih centrov Slovenije ter društva Asociacija.

Daša Lakner, univ. dipl. dramaturginja, je samostojna ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti in novih medijev ter umetniški vodja multimedijskega centra Kiberpipa.

www.kiberpipa.org

NAPOVED KIBERPIPINEGA PROGRAMA ZA OKTOBER 2007

Maja Smrekar, instalacija System Cassio:pia, otvoritev 20.11. 2007 ob 21.00. Vstop prost.

System Cassio:pia ponazarja metodologijo povezovanja različnih informacij v sistem, sestavljen iz referenc fetišistične ikonografije množične kulture, ki so realni del vsakdanjosti sodobne družbe spektakla, kakor jo predstavljata popkulturna fenomena YouTube in MySpace. Te reference skozi računalniško generirano sliko predstavljajo objektivizacijo in trivializacijo podobe telesa v kombinaciji s poenostavljenimi in predvsem idealiziranimi referencami iz področja tehnologije in znanosti, ki se skozi medijsko modificiran pogled postavljajo kot reprezentativni fetiš. Oblika podobe instalacije sloni na referenci oglaševalskih stebrov. Osrednje vizualno sporočilo bo prikazano na petih računalniških ekranih, »vgrajenih« v steber. S svojim spektakularnim izgledom instalacija reflektira zasvojenost z mediji, ki nas informirajo skozi idealizacijo realnosti. Hkrati je valj z monitorji in majhnimi utripajočimi lučmi eksploracija klišeja; vsebuje referenco informativno-nadzorne konzole, ki ilustrira idealizirano podobo nadzornih konzol iz znanstveno-fantastičnih filmov v retro slogu 70ih in 80ih let 20. stoletja, kar formalno obliko valja povezuje z zgodovino kulture VJ-anja, ki se je začela konec 70ih s pojavom elektronske glasbe in doživela vzpon v začetku 80ih.

[nazaj na vrh]