reartikulacijašt.3

REARTIKULACIJA
Marina Gržinić: REARTIKULACIJA RAZMER ALI EVROPSKO-SLOVENSKI NEKROKAPITALIZEM


IZBRISANI
Tematska številka Časopisa za kritiko znanosti: ZGODBA NEKEGA IZBRISA

BEOGRAJSKA (DRUGA) SCENA
Ana Vujanović in Marta Popivoda v sodelovanju z Ano Vilenico: ODPRTI GLOSAR – PRISPEVEK ŠT. 02/08


NOVI FAŠIZMI
Šefik Šeki Tatlić: TUJEC V TRANZICIJI KOT ODRAZ KAPITALISTIČNEGA TOTALITARIZMA


QUEER
Tatjana Greif: SCHENGEN KONKRETNO

HARD (CORE)
Katja Kobolt: SIVE ZVEZDE NA (OTOŽNO) MODREM EVROPSKEM NEBU: sanje o evropskih sredstvih in prekarizacija slovenske kulture

IZREDNO STANJE
IZJEMA: SODOBNA UMETNIŠKA SCENA IZ PRIŠTINE


(HARD) CORE
Katharina Morawek: ODMRZNITEV MUZEJEV: MOČ RAZSTAVLJANJA

REARTIKULACIJA
Staš Kleindienst: POLITIKA DEPOLITIZACIJE: NADZOR NAD PRODUKCIJO IN ŽIVLJENJEM

GLOBOKO GRLO
Marina Gržinić: KAKO UKREPATI? – Pogovor z Dmitryjem Vilenskim

HIPERKOMODIFIKACIJA
Žolta kronika: MANIFEST ŽOLTE KRONIKE

DEKOLONIZACIJA
Subhabrata Bobby Banerjee: ŽIVI IN PUSTI UMRETI: KOLONIALNE SUVERENITETE IN MRTVI SVETOVI NEKROKAPITALIZMA

DEKOLONIZACIJA
Sebastjan Leban: RAZVREDNOTENJE ŽIVLJENJA – Pogovor s Subhabratom Bobbyjem Banerjeejem

REARTIKULACIJA
Sebastjan Leban: UVOZ/IZVOZ: LOGIKA PREZIRA V SODOBNEM NEOLIBERALNEM IMPERIALIZMU

LEZBIČNI BAR
Nataša Velikonja: EVROPA JE DOLGOČASNA


POZICIONIRANJE
NSK DRŽAVA V ČASU


re3.pdf



ARHIV:

REARTIKULACIJA št.2

 

Tematska številka Časopisa za kritiko znanosti
ZGODBA NEKEGA IZBRISA

Tematska številka Časopisa za kritiko znanosti, domišlijo in novo antropologijo – ČKZ Zgodba nekega izbrisa vsebuje intervjuje (z Aleksandrom Todorovićem, Aleksandrom Dopliharjem, Robertom Pignonijem in Borisom A. Novakom), avtorske članke (Marta Gregorčič, Vlasta Jalušič, Neža Kogovšek, Andrej Kurnik, Uršula Lipovec Čebron, Borut Mekina, Igor Mekina, Marta Stojić, Imma Tuccillo Castaldo, Svetlana Vasović, Boris Vezjak in Jelka Zorn), obsežno kronologijo izbrisa in upora izbrisanih, zgodbe, recenzije nekaterih kulturno aktivističnih dogodkov, dva dokumentarna filma (dvd) ter fotografije.

Zgodba o izbrisu ima dva obraza. Je zgodba o civilni smrti, o golem življenju, oropanem vseh družbenih, pravnih in političnih standardov 20. stoletja: tako prepovedi ustvarjanja apatridnosti kot pravice do političnega in družbenega udejstvovanja, nedotakljivosti telesa in dostojanstva, pravice do zdravstvenega, socialnega zavarovanja, pravice do izobraževanja, pokojnine, družinskega življenja in združevanja. A zgodba o izbrisu je tudi pripoved o neverjetnem pogumu, umetnosti preživetja in kreativnem uporu, ki so jih v vsakdanjem življenju in skozi dolgoletni skupni boj izkazali prav vsi izbrisani in izbrisane. Krik nevidnih je razrezal temo brezizhodnosti in apatije, njegov odmev pa odzvanja v upanju vseh, ki se borijo za svet mnogoterih svetov brez izbrisov, ilegalnosti, nevidnosti in ponižnosti. Nevidni so si že zdavnaj nadeli obraze. Čas je, da jih skupaj nadenemo še tistim, ki so jim ga skušali odvzeti.

ckz
Naslovnica tematske številke Časopisa za kritiko znanosti, 2008.