Reartikulacija

Ena od specifičnosti našega družbenega konteksta je antiintelektualizem. »Teorijofobija«, ki označuje nerazumski in neustavljiv strah pred teorijo, je le del tega. To pomeni, da se gremo žargona in premišljenih truizmov, namesto konceptov, artikuliranih pojmov in pojasnljivih odnosov. Vse to podpira določeno mentalno lenobo, ki vodi v opiranje na prepričanja, namesto k razmišljanju in učenju, in nas tako spreminja v lahek plen manipulacij z resnicami, ki nam jih vsiljujejo tisti, v katere verjamemo: profesorji, množični mediji, politiki, avtoritete vseh vrst… To posploševanje razkriva kanček logike, ki daje prednost teorijofobiji pred teorijo, ki obstaja na različnih ravneh lokalne družbene prakse, od vsakodnevnega življenja do umetnosti, pa vse do univerz. V našem lokalnem jeziku poznamo jasno reklo »Ne filozofiraj!« ali »Ne teoretiziraj!«, kar pomeni »Ne zapravljaj časa, raje kako ukrepaj.« Znotraj polja kulturnih in družbenih gibanj je kljub zapuščini skupine Praxis nastala vrzel med aktivisti in teoretiki, ki diskurzom in delovanju drug drugega ne zaupajo. Aktivisti obtožujejo teoretike, da z zapletanjem v dolgotrajne procese razmišljanja in premišljevanja o tem, kako ukrepati, preprečujejo neposredno akcijo, medtem ko teoretiki obtožujejo aktiviste naivnega obnašanja, ki da temelji na nepremišljenem in kratkovidnem razmišljanju.

Med umetnostjo, umetniško vzgojo in univerzo poteka bitka o tem, da je teorija nasprotje (umetniške) prakse in obratno. A ta opozicija temelji na nevednosti. Sodobna umetniška teorija se je že usmerila v to nevednost in si zastavila vprašanje: Ali je odnos »umetniško delo – diskurz« tako jasen, kot je bilo to sprva zastavljeno? Kje je meja, ki ločuje umetniško delo od teoretiziranja? Ali lahko govorimo o nekem pojavu, ne da bi ga pojmovno opredelili in kontekstualizirali? …Kadar pa je razdalja med teorijo in prakso povsem relativizirana, se v teoriji začnejo zastavljati vprašanja: Kako lahko nekdo zahteva pozitivizem in nevtralnost, kot je to zahtevala tradicionalna znanost, če ne deluje z nekega transdružbenega prostora? Če je družbena determiniranost sestavni del teorije, potemtakem je ta determiniranost prav tako vključena v odnos teorije do objekta. Kaj je torej predmet teorije: objekt ali učinek ali celo investicija v dojeti objekt in izmišljeni učinek? …Kljub vsem tem starim prepričanjem, teorija še vedno velja za nekaj, kar zaduši umetnost in zanemarja njeno neizrekljivo razsežnost, saj zahteva diskurzivnost, medtem ko umetnost velja za predmet teorije, za zadevo, ki jo je treba artikulirati in prevesti v diskurz.

Če navedem osebni primer: leta 2003 sem kot podiplomska študentka na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu napisala esej na temo »Težave pri režiji sodobnih gledaliških del«. Bil je akademsko napisan esej o produkciji »praznih znakov« znotraj gledališča, ki jih je Robert Wilson proizvedel na osnovi montaže atrakcij sovjetskega filmskega režiserja Sergeja Eisensteina; šlo je za teoretski esej s pripisanimi viri in argumenti. Profesor ga je zavrnil, rekoč: »To ni nič. To nima nobene zveze z umetnostjo. To je ‘abrakadabra’.« (»abrakadabra« se pri nas uporablja kot magična beseda v negativnem smislu, ki pomeni nekaj neuporabnega) In mislil je resno. Izpit sem padla šestkrat, zato sem diplomirala veliko pozneje, kot sem načrtovala.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je Charles Harrison vprašal: »Kako je mogoče študirati umetnost, ne da bi poznali njenih teoretskih osnov? Predstavljajte si študenta fizike, ki študira fiziko, ne da bi poznal njeno teoretsko podlago!« Če kdo misli, da sta bila odnos med umetnostjo in teorijo in njuno neločljivo sobivanje razrešena dolgo tega, je navedeni primer dokaz, da ni vedno tako. Nova generacija teoretikov, umetnikov in kulturnih aktivistov razmišlja drugače. Po mojem mnenju je ena poglavitnih nalog Druge scene kot platforme oblikovati prostor, da lahko vsaj slišimo druge glasove, ki lahko podprejo pretekle posamezne poskuse preseganja lokalne teorijofobije. Teoretična praksa je tisto, kar jaz vidim kot alternativo prej opisani binarni opoziciji. Ustvarja kontekst in je hkrati konstitutivni element umetniškega ali kulturnega dela, njegovega teoretskega objekta. Na drugi strani pa sta umetnost in kultura tudi diskurza, ki teoriji zastavljata vprašanja. V pogovoru z Rosalindo Krauss je Hubert Damisch dejal: »[teoretski objekt] je zastavljen na teoretski način; proizvaja teorijo in zahteva premislek o njej«. Ta vzajemna prepoznavanja in odnosi ne govorijo le o »atmosferi« Arthurja Danta, pač pa prispevajo k oblikovanju platforme, ki omogoča materialno intervencijo v svet umetnosti in kulture. Sicer pa lahko gledate tudi TV; predvolilne kampanje so zelo sproščujoče in obljubljajo boljšo prihodnost in to brez teorije.

Umetnost – kultura: neodvisna scena – NomaDSKA PLESNA AKADEMIJA: regionalna platforma (Marijana Cvetković)

Leta 2005 je skupina plesalcev in koreografov ustanovila mrežo balkanskih plesalcev (Balkan Dance Network) kot regionalno iniciativo za razvoj in promocijo sodobnega plesa. Iniciativa se je začela spletati znotraj podobnih družbenih in kulturnih okvirov vseh balkanskih držav zaradi pomanjkanja infrastrukture za sodobni ples, stalnih podpornih sredstev od države, ki po večini zanemarja kulturno politiko, omejevalnih izobraževalnih možnosti, omejenosti trga in »odtekanja sposobnih umetnikov« v sodobni umetnosti. Že vzpostavljene zveze in sodelovanje med umetniki iz te regije so pokazali, da usklajeno in usmerjeno skupno delovanje lahko močno izboljša neugodne pogoje in celotno sodobno plesno družbeno-kulturno sfero pripelje korak naprej. Balkan Dance Network je samorganizacija posameznih umetnikov in organizacij, ki jih zanimata dolgotrajno sodelovanje in vzajemna podpora za okrepitev področja sodobnega plesa na Balkanu. Partnerske organizacije, s katerimi sodelujemo, so Fićo Balet, Ljubljana, the Brain Store Project, Sofija, plesni center Tala, Zagreb, Lokomotiva – center za nove pobude v umetnosti in kulturi, Skopje, STATION, služba za sodobni ples, Beograd, in Tanzelarija, Sarajevo.

Glavni projekt Balkan Dance Network je izobraževalni in raziskovalni program Nomadske plesne akademije, ki zbira vse razpoložljive potenciale in vire za sodobni ples tako na lokalni kot regionalni ravni s ciljem prispevati k izboljšanju in profesionalizaciji tega področja na Balkanu. NOMAD je proces, ki se začne od spodaj navzgor in nudi rešitve na področju raziskav, umetniškega raziskovanja in produkcije kot njegovih treh glavnih programskih usmeritev. NOMAD nudi izobraževalni program kot alternativo, ki naj bi premostila vrzel v izobraževalnem sistemu na Balkanu in izboljšala izobraževalne možnosti za mlade plesalce in koreografe kakor tudi raziskovalne pogoje za že uveljavljene ustvarjalce. S svojo široko razvito strukturo in mrežo želi promovirati ples kot družbeno pomembno in umetniško področje, ki lahko vključuje druge sfere. Skupek proaktivnih možnosti, ki jih ta program ponuja, je zanesljiv »prispevek« lokalni kulturni sceni pri nadaljnjem razvijanju platform v Jugovzhodni Evropi, ki bodo omogočale sodelovanje z drugimi.

Namen izobraževalnega programa NOMAD je izboljšati in spodbuditi izmenjavo, izobraževanje in ustvarjanje sodobne umetnosti na Balkanu, in sicer prek delavnic, predavanj, študijskih obiskov in srečanj z umetniki in teoretiki iz Evrope in drugih držav. Ob tem nudi tudi vsakodnevna javna predavanja, delavnice in predavanja iz sodobne plesne prakse in teorije, prostore za individualno raziskovanje in kontakte z lokalnimi in mednarodnimi umetniki in institucijami. Program se je začel marca 2008 v Skopju, od koder se je skupina trinajstih izbranih mladih plesalcev in koreografov podala na štirimesečno potovanje po Balkanu. Skupaj so živeli, se učili, delali in potovali iz Skopja v Sofijo, Beograd, Zagreb in Ljubljano vse do junija 2008. Po koncu potovanja imajo udeleženci možnost dobiti rezidenco v enem od evropskih mest. Raziskovalni program je usmerjen v razvoj programa NOMAD glede na različne potrebe, ki jih določijo strokovnjaki s področja sodobnega plesa na Balkanu. Produkcijski program podpira velike produkcije, ki so rezultat raziskav in umetniškega razvoja v programu NOMAD ali manjše koprodukcije članov NOMAD-a in k sodelovanju povabljenih umetnikov. Program omogoča predstavitve in performanse v partnerskih državah in drugod. Kompleksnost Nomadske plesne akademije in želja po okrepitvi platforme za izmenjavo in sodelovanje v državah Balkana sta prinesla prve rezultate, kar zadeva izboljšanje pogojev za razvoj sodobnega plesa v nekaterih državah (kot so Srbija, Makedonija ter Bosna in Hercegovina). Naslednja preizkušnja organizacije Balkan Dance Network in programa NOMAD bodo po končanem prvem celoletnem izobraževalnem programu odzivi kulturnih in izobraževalnih avtoritet ter tudi plesnih skupin v vsaki posamezni državi.

www.nomaddanceacademy.org

PREVOD V SLOVENŠČINO:
1 Zampa di Leone, 23/2007, Najboljše presenečenje je Zampa presenečenje
2 Super…!! Po velikem uspehu na ciprski Manifesti, je med nami veliki umetnik in še boljši kurator Anton Vidokle!
3 V šolskih klopeh je res lepo… Da postaneš kurator, moraš imeti vsaj univerzitetno diplomo.
4 KW (Institut za sodobno umetnost Kust-werke (op. p.).) predstavlja: RAF (RAF (German Rote Armee Fraktion)/Frakcija rdeče armade (op. p.).) Zares lepo. Božansko.
5 ...Inke Arns pa: Eine karte

- Dr. Ana Vujanović je samostojna delavka (teoretičarka, organizatorka, urednica, dramaturginja, predavateljica) na področju sodobnih scenskih umetnosti in kulture. Poleg tega je glavna urednica TkH, časopisa za teorijo sodobnih scenskih umetnosti, Beograd.

- Mag. Marijana Cvetković je umetnostna zgodovinarka, umetniška menedžerka in kulturna delavka. Zaposlena je na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu in je vodja Servisa za sodobni ples v Beogradu ter plesne akademije NOMAD. Trenutno pripravlja doktorat iz muzejskega menedžmenta.

- Zampa di Leone je skupina aktivistov, ki deluje na področju kulture na Balkanu. Zampin prvi fanzin In the Arse of the Balkans parodira vsesplošno balkanizacijo umetniških praks. To je poskus estetske reformulacije Balkana, da bi ustvarili njegovo protizgodovino.

Iz angleščine prevedla Tanja Passoni.

[nazaj na vrh]